Na Kačjem robu smo zapeli Zdravljico, 8. 2. 2024
“Spet trte so rodile, prijatli, vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko,…” se je slišalo z vrha Kačjega roba, kjer je družba planincev zapela, nekateri tišje s slabšim posluhom, drugi seveda glasneje in tako pokazali moč glasilk, kaj drugega kot sedma kitica pa je bila najglasnejša.
Pa dajmo preživeti kulturni dan spesniti po planinsko…
Vsi točno ob rani uri smo se pod Soriško planino zbrali,
da smo se v klanec proti Ratitovcu zagnali.
Saj je znano, da se dan po jutru pozna,
zato veselje se navsezgodaj zazna.
Deset dvonožcev in dva štirinožca osvojili so Kačji rob,
kjer nas je po Povodnemu možu, Zdravljici in hitri malici zazeblo povsod.
Na trenutke nas je pri spustu sonce ogrelo,
da živeti res je lepo, se nam je zazdelo.
Kaj drugega kot kavica in čaj v koči ob zaključku ture,
to bi v dobri družbi počeli še cele ure.
Nazadnje še, planinci,
Naj vas z našimi aktivnostmi vzdignemo,
Saj zato se zberemo,
Ker enako v srcu mislimo;
Prav vsaka tura PD Mengša
Naj živi
Da zdravi in veseli bomo prav vsi!
Fotografije, naj bo udeležencem v spomin, ostalim pa vabilo, da se nam pridružite na naslednjem izletu. 
