Na Velikonočni ponedeljek smo imeli v planu izvesti eno izmed spomladanskih turnosmučarskih klasik pri nas, pa nam jo je zagodlo vreme. Slab teden kasneje smo imeli več sreče, kaj več sreče, prav kičasto je bilo.
Turni smuk na Križ je sorazmerno nezahteven, nikakor pa ne, da bi ga človek “snedel” že za zajtrk. Ob sedmi uri zjutraj smo parkirali na parkirišču v Vratih in ko smo uspeli nase natovoriti vso opremo, smo krenili po markirani poti proti bivaku IV. V letnih čevljih seveda, saj je v dolini že prava pomlad. Čeprav so udeleženci vedeli, da bo treba nekaj časa peš, težki nahrbtniki zjutraj (še) niso ustvarili pravega vzdušja.
Snežna odeja se začne tam kjer se mora. Malo nad prečko, ko prideš iz gozda. Tam smo se preobuli v smučarske čevlje, četrt ure hoda kasneje, smo pa le lahko stopili na smuči. In prišli v povsem drug svet. Zasnežene strmine in čudoviti razgledi so nas spremljali vse do vrha Križa. Prav na vrh je bilo spet potrebno peš, kar smo nekateri tudi storili.
Smučarija sicer ni bila nek presežek, ampak v taki kulisi in družbi, je seveda privabila nasmeh na naše obraze. Prismučali smo čisto do zadnje zaplate snega, tako da ni bilo treba daleč peš do čevljev. Še slaba urica sestopa v žgočem soncu in hura, vrhunska tura je bila za nami. Analizo smo pa seveda opravili pri Aljažu 🙂
Hvala vsem za super dan!
